V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali pred Bufom in nadaljevali pot do Bohinja, kjer smo parkirali avtomobile pod kabinsko žičnico, kupili karte in se kar najhitreje popeljali na vrh Vogla. Pričakalo nas je prekrasno jutro, saj so že ob osmi uri namerili 17 stopinj, sonce pa je sramežljivo kukalo izza hribov in izvabljalo nasmeške na naše obraze.
Kot vedno je bilo veliko dobre volje in smeha, skoraj nismo verjeli, da smo prišli na vrh Orlovih glav. Po posvetu smo odšli še naprej do vrha Šije. Ne boste verjeli, vsi smo bili zmagovalci, saj smo prišli vsi na cilj. Tudi tisti, ki so bili ob pogledu na vrh najbolj skeptični. Zaslužijo si posebne čestitke.
Po malici na Šiji in nepozabnih pogledih naših prekrasnih vršacih, se nam je zahotelo še malo hoditi. Vidite da nismo od muh. Po spustu s Šije smo se malo ločili, saj so nekateri že naredili več, kot so si na začetku zastavili, nekaterim pa je še malo manjkalo in smo nadaljevali pot do Vogla. Prav vsi smo bili zelo zadovoljni. Po počitku smo odšli nazaj do hotela, kjer so nas čakali in se nas razveselili ostali pohodniki. Po družabnem pogovoru smo bili vsi enakega mnenja, da smo preživeli super čudovit dan. Veliko smo naredili za naše telo, še več pa za našo dušo, pri tem pa ne smemo pozabiti da je družba najboljša.
Hvala vsem, ki ste si lahko vzeli čas in se družili z nami. Upam da bo še veliko skupnih srečanj in tako lepih dni.
P.S. Skoraj bi pozabila omeniti. Ko sem prišla domov, so me že čakale prekrasne fotografije našega požrtvovalnega člana-fotografa Andreja. Hvala ti. Vse prav lepo pozdravljam in se veselim naslednjega druženja.
Suzana